Switch to mobile view

Interpretacija pa je ponovno zmagovala na koncertu za zlati abonma. Prvi del koncerta je bil povsem v znamenju oboista Françoisa Leleuxa, ki je najprej osupnil z neverjetno okretnostjo v Pascullijevih glasbeno nepomembnih Variacijah na temo iz opere Favoritinja. Kar kompozicija odvzema, je Leleux vrnil z akrobacijami vseh vrst, širokim dinamičnim in barvnim diapazonom svoje oboe. Čaranje pa je nato nadaljeval tudi v Mozartovem Koncertu za oboo, kjer je dodajal tudi mehkobo, premišljeno zaobljenost fraz in klasicistično igrivost.

Podobno virtuozno je v svojem bistvu nastavljena tudi Lisztova simfonična pesnitev Faust – delo, ki na vse načine želi biti simfonični odblesk Wagnerja, pa je v resnici le bolje skonstruiran simfonični potpuri. A Iván Fischer se ga je s »svojim« Budimpeškim festivalskim orkestrom lotil z vso resnostjo in poglobljenostjo ter tako nanizal osupljiv niz misterioznih nižišč, strastnih izbruhov in vrhuncev, lirične melodioznosti in tudi ob koncu demonske igrivosti. Madžarski orkester se je izkazal kot vrhunsko izvajalsko telo (do popolnosti manjka samo še kanček mehkobe na tutti mestih), ki sledi dirigentovim najmanjšim vzgibom. Prav simbioza med dirigentom in orkestrom ter popolna predanost glasbenemu trenutku sta pokazali, kako je mogoče iz povprečne glasbe pričarati vrhunski koncert.

dnevnik.si